Ključna beseda: nesnovna kulturna dediščina

»Elektronska glasba ima upravičeno mesto v naši nacionalni nesnovni dediščini.«

»Rad imam Nemčijo, saj veste, kako proevropski sem. Ampak ni se nam treba učiti se od nikogar. Mi smo izumitelji elektra. Imamo ta 'francoski prijem'.«

»Prve solze, ki sem jih potočil za elektronsko glasbo, so bile zaradi solzivca, ko so jo demonizirali. Solzica, ki sem jo potočil danes, je je solza veselja, ker je naša glasba končno uvrščena na seznam kulturne dediščine.«

»Hvaležna sem, da mi je mojster Tomažin pripravljen pokazati tradicionalne tehnike izdelave klobukov in mi v uporabo celo predal orodja, da lahko danes nadaljujem njegovo tradicijo.«

»Še delujoči klobučarji in modistke na temelju nekdaj le mestne obrti, o kateri pričajo številni arhivski viri, še vedno uporabljajo tradicionalne tehnike izdelovanja klobukov.«

»Kot posebnost je omenila, da je Slovenija tokrat prvič sodelovala pri pripravi v geografskem smislu tako obsežne nominacije.«

»Vpis je opisala kot 'takšnega, ki kaže pot naprej', saj pri njem ne gre za tradicionalna znanja, povezana denimo z rokodelstvom ali kulinariko.«

»Sega na področje znanj o človeku in okolju, ki so tudi najbolj perspektiven del in prihodnost Unescove konvencije, ki povezuje preteklost in sedanjost ter odpira pot v prihodnost.«

»Bistvo babištva je ljubeča skrb za žensko v času, ko ta pričakuje in rojeva otroka.«

»Babice iz osmih držav, ki so sodelovale pri tej nominaciji, smo naredile ta prvi korak, da bi znanje o babištvu uvrstile v neizmerno kulturno dediščino planeta.«

»Med vsemi vpisi, ki segajo od uprizoritev, ritualov in praznovanj, znanj in praks o naravi in svetu in tradicionalnih obrtnih veščin, babištvo najbolj neposredno izraža pomemben vidik dediščine in kulture.«

»Ponosna sem, da je tudi babištvo vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine.«

»Letošnje leto za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem.«

»Gre za pomemben dogodek, ki je plod dela ministrstva za kulturo v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in Kobilarno Lipica. Za nas je to velika čast in pomembno simbolno dejanje, saj vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine skupaj s čebelarstvom pomeni tudi zavezo sodelovanja kulture z naravo in simbol kulture, ki povezuje, saj je šlo za mednacionalno nominacijo.«

»Ta naziv je za nas velika čast, negovali ga bomo in ga uporabili za povezavo med kobilarnami in za valorizacijo vseh poklicev, ki se ukvarjajo s konji.«

»Odnos do čebele nam določa življenje.«

»Zavedati se moramo, da so čebele in odnos do narave tisto, kar nam določa življenje. V času podnebnih sprememb je tudi kultura tista prva, ki se bo postavila na to stran.«

»Čebelarstvo govori predvsem o ljudeh in sega na slovstvo, jezik, umetnost, tradicijo ... Vključuje širok krog skupin, ki se z njim ukvarjajo.«

»Ker so muzeji na splošno prepoznani kot institucije, ki se ukvarjajo pretežno s premično in materialno kulturno dediščino, želimo s tokratno razstavo, ki sovpada tudi z letom, ko praznujemo 70-letnico delovanja Gorenjskega muzeja, osvetliti pomen muzeja pri ohranjanju in varovanju nesnovne kulturne dediščine na terenu.«

»A kulturna dediščina ni le to. Izrednega pomena pri razumevanju in ohranjanju kulturne dediščine so tudi njeni neotipljivi oziroma nesnovni elementi. To so različna znanja, spretnosti, šege, izročila, tudi družbeni odnosi in različna področja duhovne ustvarjalnosti, ki se prenašajo iz roda v rod.«

»Vpis čebelarstva na Unescov seznam je najprej priznanje generacijam čebelarjev, ki so slovensko čebelarstvo ponesli v svet.«

»Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah.«

»Čebelam in čebelarstvu je treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost.«

»Čebelarstvo predstavlja način življenja skoraj 12.000 Slovenkam in Slovencem ter njihovim družinam.«

»Danes pa pomemben segment čebelarstva predstavljajo tudi urbani čebelnjaki.«

»Po dolgem čakanju včeraj je bila nesnovna kulturna dediščina čebelarstva danes vpisana na reprezentativni seznam.«

»Izraz potica naj bi izhajal iz besed povitica, povtica, potvica, ki so pomenile povito, zavito pecivo oziroma z(a)vitek. Za eno najstarejših vrst velja potica z medenim nadevom.«

»Jugoslovanske jaslice je leta 1919 ustvaril Maksim Gaspari, za njim tudi Tone Kralj, France Gorše in drugi.«

»Po drugi svetovni vojni je bilo koledovanje prepovedano, zato je začelo zamirati.«

»Izraža harmonijo, milino in lepoto.«